Zavetišče v Gozdu
Z avtomobilom:
- Po lokalni cesti Tržič–Golnik, iz Križev do Gozda 3,5 km.
- Iz Golnika – 1 h 15 min
- Po lokalni cesti Tržič–Tenetiše, od Gorič do Svarij 3 km, do zavetišča – 1 h
- Iz Tržiča, čez Veliko in Malo Mizico in po cesti iz Križev – 3 h
- Iz Tržiča, čez južna vznožja Kriške gore in po cesti iz Križev – 1 h 30 min
v zimski sezoni 2024/2025
od 1. 10. 2024 do 30. 6. 2025:
- ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek zaprto,
- sobota od 9.00 do 19.00,
- nedelja in dan praznika od 9.00 do 17.00.
Koča je po predhodnem dogovoru z oskrbnico za organizirane skupine lahko odprta tudi ostale dni v tednu in izven zgoraj navedenega obratovalnega časa.
Kontakt
Zavetišče v Gozdu, telefon 00386 4 595 5644
Oskrbnica Jana Polak Šarac 00386 41 913 425
Zavetišče stoji na zahodnem robu vasice Gozd ob cesti, ki pripelje iz Križev. Vasica leži na lepi terasi na južnem pobočju Kriške gore. Prvo zavetišče v tem kraju je bilo odprto 1. maja 1937 pri Zaplotniku, po domače Princu, po vojni pa leta 1949 pri Podvogarju. Leta 1974 je PD Križe začelo graditi sedanjo stavbo zavetišča, ki so ga odprli leta 1979. Leta 1988 so zgradili še pomožni objekt, v katerem so sanitarije, zunanja točilnica in sejna soba PD Križe. Decembra 1993 so uredili udobnejše sanitarije, umivalnico s toplo vodo in prho. Pri zavetišču je tudi spodnja postaja tovorne žičnice na Kriško goro.
V gostinskem prostoru je 35 sedežev, točilni pult; na terasi pred zavetiščem je 50 sedežev; v treh sobah je 11 postelj; WC, toaletni prostor s toplo in mrzlo vodo ter prho; v gostinskem prostoru kamin, tekoča voda, elektrika, telefon, plesišče, otroški vrtiljak, gugalnice, balinišče, strelišče za zračno puško.
Ker obdaja zavetišče na treh straneh gozd, moramo stopiti na bližnji travnik proti Kriški gori. Od tod vidimo proti vzhodu Tolsti vrh, Kališče, Zaplato, Veliki Zvoh in Krvavec; na južni strani se za gozdom ob robu terase kažejo Jelovica, Ratitovec, Škofjeloško hribovje z Blegošem, pogled pa seže vse do Snežnika, Javornikov in Trnovskega gozda; na zahodu vidimo vzhodni del Julijskih Alp s Triglavom v sredini, Pokljuko v ospredju in delom gorenjske ravnine okrog Radovljice; severozahodno je zahodni del Karavank z Begunjščico in Stolom, v ospredju pa Dobrča; na severni strani terase se dviga južno pobočje Kriške gore.
Koča na Kriški gori (1471 m), 1 h 15 min (Lahka pot)
Dom pod Storžičem (1123 m), po južnem pobočju Kriške gore in čez Malo Poljano, 3 h 30 min (Lahka pot)
Planinski dom na Kališču (1534 m), čez Žrelo na Storžič in čez Bašelj preval, 6 h (Zelo zahtevna pot)
Planinski dom na Kališču (1534 m), čez planino Javornik, 5 h (Lahka pot)