Koča na Kriški gori
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Golnik, mimo bolnišnice – 2 h 30 min
- Avtobusna postaja Tržič, čez Veliko in Malo Mizico – 3 h
- Avtobusna postaja Tržič, čez južna vznožja Kriške gore in skozi Gozd – 3 h 15 min
Z avtomobilom:
- Po lokalni cesti Tržič–Golnik, od Križev do Gozda, 3,5 km, do koče – 1 h
- Iz Golnika – 2 h 15 min
- Po lokalni cesti Tržič–Tenetiše, od Gorič do Svarij, 3 km, skozi Gozd – 2 h
- Iz Tržiča, čez Veliko in Malo Mizico – 3 h
- Iz Tržiča, čez južna vznožja Kriške gore in skozi Gozd – 2 h 45 min
- Po lokalni in gozdni cesti iz Tržiča čez Lom pod Storžičem do parkirišča pri domu pod Storžičem, 7 km, čez Malo Polano – 3 h
Koča bo času zimske sezone 2023/2024 odprta po spodaj navedenem delovnem času:
- ponedeljek, torek in sreda: zaprto, razen, če so ti dnevi dan pred praznikom ali dan praznika;
- četrtek in dnevi pred praznikom od 12.00 do 21.00,
- petek in sobota od 6.30 do 21.00,
- nedelja in dan praznika od 6.30 do 18.00.
Koča je po predhodnem dogovoru med oskrbnikom in PD Križe za zaključene družbe lahko odprta tudi ostale dni v tednu in izven zgoraj navedenega obratovalnega časa.
Koča stoji vrh prisojne Mežnarjeve senožeti na zahodnem delu podolgovatega slemena Kriške gore. PD Križe jo je začelo graditi leta 1950; leta 1951 je bila že zasilno odprta ob sobotah in nedeljah. Popolnoma dograjeno kočo so slovesno odprli 28. junija 1953. Leta 1963 so dozidali prizidek z jedilnico in skupnim ležiščem. Leta 1975 so iz vasice Gozd zgradili tovorno žičnico. Leta 1981 so kočo povečali in obnovili. Ker je postala pretesna in tudi ni več ustrezala sodobnejšim zahtevam obiskovalcev, se je PD Križe odločilo, da jo poveča in obnovi. Leta 1991 so podrli staro kočo in pozidali novo ter dokončali pritlične prostore. V letih 1992 in 1993 so nadaljevali z gradnjo in opremljanjem koče ter namestili sončne celice. Leta 1993 so postavili ekološko stranišče, vključili mobitel in kupili 1438 m2 zemljišča. Leta 1994 so fasado obložili z lesom. Koča je vseskozi nemoteno poslovala.
V enem od treh gostinskih prostorov je točilni pult, v gostinskih prostorih in na terasi pred kočo je 80 sedežev, v 10 sobah je 20 ležišč oziroma postelj, WC in zunanje suho stranišče, umivalnica z mrzlo vodo, gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi, voda kapnica, elektrika, mobitel, vzletišče za jadralno padalstvo, tovorna žičnica.
S terase pred kočo je lep razgled proti vzhodu, jugu in zahodu, z bližnjega slemena nad kočo pa tudi proti severu. Na vzhodni strani so pred nami travnata prisojna pobočja in sleme Kriške gore, ki se zaključuje s Tolstim vrhom, za njim se dviga Storžič, desno od njega pa vidimo del Krvavca; na jugu je širok razgled na Ljubljansko kotlino ter spodnji del gorenjske ravnine s Kranjem in na hribovje, ki ju obkroža od zahodnega dela Posavskega hribovja prek Krima in Polhograjskega hribovja do Škofjeloškega pogorja ter na obzorju do Snežnika, Javornikov in Trnovskega gozda; na zahodu se dvigata gozdnati Jelovica in Pokljuka, zadaj pa vidimo Julijce s Triglavom in v tej smeri tudi Blejsko jezero, pred njim pa gornji del gorenjske ravnine z Radovljico; pogled proti zahodu se ustavi na bližnji Dobrči ter severno od nje na Stolu in Begunjščici; na severu vidimo Lomsko dolino od Tržiča do Storžiča in mogočen masiv Košute z vsemi vrhovi od Velikega vrha do Košutnikovega turna.
Dom pod Storžičem (1123 m), čez Tolsti vrh in Malo Poljano, 3 h
Planinski dom na Kališču (1534 m), čez Tolsti vrh, Malo in Veliko Poljano ter po južnem pobočju Storžiča čez planino Javornik, 4 h 30 min
Zavetišče v Gozdu (891 m), 1 h
Koča na Dobrči (1478 m), po SPP, 4 h 45 min (Lahka pot)