Vtisi s pohoda na Rudnico (946 m)

Gora med bohinjskima dolinama
Mesec marec nas je obdaril z obilnimi snežnimi padavinami. Načrtovani izlet na Obir je odpadel in potrebno je bilo izbrati rezervno turo.
V soboto smo se odpravili na Rudnico, 946 m visoko goro, ki deli zgornjo in spodnjo bohinjsko dolino. Sega od Stare Fužine pa vse do Bohinjske Bistrice.
Pot nas je vodila od vasi Brod skoraj naravnost ˗ navpično na vrh, od koder je čudovit razgled proti planini Zajamniki, Pokljuko in vrhove nad njo. Pod nami pa razgledi po zgornji dolini s Srednjo vasjo in smučiščem Senožeti. Ker je na vrhu pihalo, smo si krajši počitek omogočili malo nižje na planšariji. Ker je južna stran strma in sončna, smo se vzpenjali bolj po suhem, malo pod vrhom pa smo vstopili v pravo snežno zimsko pravljico obsijani s soncem. Cel greben in spust v Staro Fužino preko vrha Peči (720 m) je bil zasnežen. Ponujal nam je prelep pogled na spodnjo dolino z vrhovi od Črne prsti pa vse do Komne. S Peči je bil prekrasen pogled na jezero in preko Voj in Vogarja vse do naših najvišjih vrhov v Julijcih. Ti zasneženi vrhovi obsijani s soncem niso nikogar pustil ravnodušnega.
Celotna pot ni bila težka, prehodili smo jo v dobrih štirih urah. Tokrat sta nam družbo delala tudi štirinožna prijatelja, ki sta se, kot ostali udeleženci držala dogovorjenih pravil igre, nista prehitevala vodnikov ali želela hoditi po svoje.
Prve korake v smeri vodništva je naredila tudi Ajda, v želji da podrobno spozna delo vodnika, ki ga bo v prihodnosti tudi opravljala.
Vsi pa se zavedamo, da je prav vsak udeleženec pomemben člen za izvedbo uspešnega in lepega potepa.
Marko Vidali