Škabrijel, vrh z žalostno zgodovino

Škabrijel  ̶  hrib 646 m nad Novi Gorico,
ki bi bil brez svoje žalostne zgodovine morda samo točka za rekreativce v senci svojih sosedov Sabotina in Svete gore. Zgodovina pa mu je namenila drug pomen.

V prvi svetovni vojni se je ime Sv. Gabrijel ali Škabrijel, kot so ga imenovali domačini, omenjal kot Satanov vrh ali Hrib smrti. Samo v zadnji italijanski ofenzivi na Soški fronti je v treh tednih umrlo okoli 40.000 vojakov. Za sam hrib trdijo, da je bil najbolj granatiran v vsej vojni. Branilci so bili večinoma slovenski vojaki Štajerskega polka, ki so obranili vrh in s tem preprečili Italijanom preboj preko Trnovskega gozda proti Ljubljani in Trstu.

Na naš cilj smo se podali s sedla Prevala, kjer je tudi odcep za Sveto goro in spomenik generalu Borojeviću.

S sedla smo se povzpeli do grebena našega vrha in se med kavernami, rovi in bojnimi položaji, že 100-letnimi ostanki vojne, povzpeli na Veliki vrh. Od tam smo se povzpeli še na vrh Škabrijela in stolp, ki ob dobri vidljivosti nudi čudovit razgled na Julijske Alpe, Sabotin, Sveto goro, Trnovski gozd, proti Krasu in Jadranskemu morju. Žal smo bili za razglede prikrajšani. Ves čas pohoda smo lahko opazovali Gorico, Sočo pod nami in hribe v bližini vse do Goriških brd.

Z vrha smo se spustili še do vzpetine Katarina in se pod obronki našega hriba vrnili nazaj na izhodišče.

Pohod nikogar ni pustil ravnodušnega. Kaj se je dogajalo na tem hribu vedo smo skale in kamenje  ̶  edine tihe priče, ki varujejo zgodbe duš, ki so z vedno ostale na Škabrijelu. Na eni od informativnih tabel je pisalo, da so tu umirali sinovi dežel od Baltika do Sicilije.

Ne glede na zgodovino smo skupaj spoznali novi del lepot naših hribov in zopet ugotovili, da so naši potepi tudi prijetna družabna srečanja.
Marko Vidali