Po vrhovih nad Dleskovško planoto
Velika Zelenica in Veliki vrh
Ko je na »glavnih in pomembnih« planinskih poteh septembra še zelo prometno, se nekateri raje preusmerimo na bolj samotne in užitka polne poti. Naša skupina se je napotila na sprehod po vrhovih nad planino Podvežak in Dleskovško planoto.
Z avtomobili smo se odpeljali v dolino Podvolovjek in naprej, tudi po makadamski cesti, do parkirnega prostora planine Podvežak.
Obisk pastirskega doma na planini smo prihranili za kasneje, ko se bomo vračali. Odpravili smo se po poti, ki vodi proti Korošici in Ojstrici. Po dobri uri in pol smo pot zapustili in se po strmi poti povzpeli na naša vrhova, ki sta med seboj odmaknjena za deset minut sprehoda. Višinska razlika med njima je samo štiri metre, Veliki vrh 2110 m, Velika Zelenica pa 2014 m. Veliki vrh je kamnit in ima na vrhu kamnito piramido in ob njej še miniaturni Aljažev stolp, Zelenica pa je travnata in od tod tudi ime. Vrhova nudita lepe razglede, saj je Ojstrica kot na dlani, v ozadju Planjava, za njo pa se pokaže greben Košute. Malo naprej sta Krofička in Strelovec nad Robanovim kotom, ki smo ga videli na skrajnem robu Zelenice, saj se rob konča s 1000-metrsko steno.
V smeri Luč nas je pozdravil zadnji ali prvi dvatisočak Raduha, tudi vrhovi Pohorja so bili lepo vidni. V smeri proti osrednji Sloveniji so se nam že bližali oblaki, ki so počasi zakrivali Menino planino in prihajali vse bližje. Še vedno v soncu smo se spustili po poti vzpona do poti za Moličko planino, kjer smo se v Kocbekovem zavetišču (prva planinska koča v Kamniških Alpah in druga planinska koča v Sloveniji) malo odpočili in občudovali kapelico Cirila in Metoda, ki stoji na bližnji skali.
Oblaki so kmalu zakrili nebo, kar je bil za nas razlog odhoda nazaj do planine Podvežak in naših jeklenih konjičkov, kjer smo zaključili pohod. Oblaki niso samo grozili, dobre pol ure nas je na poti hladil ali osveževal rahel dež, ki je skale in korenine naredil drseče, kar pa nam ni predstavljalo problema.
Razšli smo se z željo, da se zopet srečamo oktobra na pohodu prečenja vrhov od Golega vrha do Jezerskega sedla po bivši graničarski poti.
Marko Vidali
