Po Poti dveh slapov in osvojitvi Kuclja

Po deževnem tednu smo končno dočakali suho soboto.
Naš pohod se je pričel v Dednem Dolu, nato mimo travnikov in njiv naravnost po makadamski cesti v gozd. Večkrat smo po brveh prečili potok Višnjica. Po slabi ure hoje smo zagledali Lehnjakov slap potoka Višnjice.
Lehnjak, nekateri mu pravijo tudi lahkovec, je v geološkem pogledu najmlajši kamen. Nekdaj je bil to imeniten gradbeni material, saj so bile hiše zidane z njim suhe in tople. Veliko kamna s tega področja je vzidanega v stene Stiškega samostana.
Ob slapu smo se po lestvi ob potoku navzgor vzpeli proti izviru. Pot smo nadaljevali proti prvi najvišji kontrolni točki, mimo križa do razglednega stolpa na Kuclju (748 m). S Kuclja se proti SZ lepo vidi naš najvišji vrh Triglav, a danes ga ni bilo mogoče videti. Po kratki pavzi smo nadaljevali do naše druge kontrolne točke Gradišče (706 m). Tu stoji lesen križ Marije Snežne, domačini imajo tu vsako leto sveto mašo. Spustili smo se navzdol po shojeni poti v vas Vrh do kmečkega turizma Habjan, kjer smo se odžejali.
Čakal nas je še en del poti, in sicer najvišji lehnjakov slap v Sloveniji – Slap Kosca (20 m). Slap je zanimiv v vseh letih časih, obda te z mirom in harmonijo, svežino …
Strmo smo se spuščali ob soteski, prečili tolmunčke, pazljivo sestopali čez lesene brvi, enkrat po levi, drugič po desni strani vse do kolovoza, makadamske poti in nazaj do izhodišča. Pohodniki zelo zadovoljni, mi vodniki pa prav tako.
Ajda Vesič
Lina Kaštrun je vtise strnila v naslednjo predstavitev.